O ZBORU
Predstavitev
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen 20. aprila 1944 v vasi Planina pod Mirno goro nad Semičem pod imenom Invalidski pevski zbor. Predstavlja enega najpomembnejših slovenskih moških pevskih zborov, ki že več kot osem desetletij ohranja bogato tradicijo partizanske in domoljubne pesmi.
Prvi zborovodja je bil prof. Karol Pahor, ki je v partizanski bolnišnici nad vasjo Planina zbral 17 pevcev – okrevajočih ranjencev. Vadili so dvakrat dnevno, prvi javni nastop pa so izvedli že 21. maja 1944 v Semiču na svečanosti ob obletnici smrti Toneta Tomšiča.
Zgodovina
Leta 2024 je Partizanski pevski zbor praznoval 80 let neprekinjenega delovanja. Ob tej priložnosti je izšel jubilejni zbornik, v katerem je basist Valentin Zibelnik zapisal: »Težko je na kratko opisati 80 let delovanja zbora, ki so bila včasih manj, včasih bolj uspešna, vesela in srečna. Vsi občutki so objeti v pesmi, srčnem petju in varovanju velike pridobitve daljnega 20. aprila 1944.«
Ob tem poudarja, da je narodna in partizanska pesem zaživela z rojstvom zbora. Prof. Karol Pahor je v težkih vojnih razmerah zbral prvih 17 pevcev – okrevajočih ranjencev, ki zaradi poškodb niso mogli več sodelovati v bojih. Od tod izvira tudi prvotno ime Invalidski pevski zbor.
S trdim delom je zbor kmalu začel nastopati med borci na položajih in po partizanskih bolnišnicah na osvobojenem ozemlju. Njihova pesem je dvigovala borbeni duh, vlivala upanje in krepila povezanost slovenskega naroda.
V zadnji vojni pomladi je zbor pod vodstvom novega dirigenta prof. Pavla Šivica pel ranjencem v zavezniških bolnišnicah v Italiji. Po vrnitvi v domovino je na dan osvoboditve Ljubljane prebivalcem podaril koncert umetniško izpiljene partizanske pesmi. Do takrat je imel za seboj že približno 120 nastopov.
Po osvoboditvi se je zbor za krajši čas razšel, vendar je kmalu ponovno začel delovati pod vodstvom Pavla Šivica v sodelovanju s skladateljem in dolgoletnim harmonikašem Janezom Kuharjem. Takrat je dobil novo ime Partizanski invalidski pevski zbor.
Delovanje skozi desetletja
Partizanska pesem je po vojni postala ena največjih narodovih vrednot. Ni predstavljala le spomina na vojne grozote in številne žrtve, temveč je postala pomemben del slovenske kulturne identitete. Spremljala je povojno obnovo države, radijski posnetki pa so jo ponesli v skoraj vsak slovenski dom.
Prav zaradi tega je bil Partizanski pevski zbor vedno lepo sprejet tako doma kot v tujini.
V petdesetih in šestdesetih letih je pesem upora odmevala po vsej državi in številnih evropskih državah, med drugim v Italiji, Avstriji, Češki, Poljski, Romuniji, Nemčiji, Bolgariji, Madžarski in na Nizozemskem. Zbor je prejemal številna priznanja, vabila na gostovanja in turneje pa so prihajala z vseh strani. Skozi desetletja je sodeloval s številnimi pevskimi zbori ter nastopal na številnih koncertih doma in v tujini.
V devetdesetih letih, po osamosvojitvi Slovenije, je partizanska pesem naletela tudi na manj naklonjen odnos nekaterih novih družbenih struktur. Kljub temu so tedanji zborovodja prof. France Gornik in dvaindvajset pevcev vztrajali pri ohranjanju tega pomembnega dela slovenske kulturne dediščine, zaradi česar je zbor uspešno nadaljeval svoje delovanje.
Poslanstvo
Poslanstvo Partizanskega pevskega zbora je izvajanje izvirne partizanske pesmi in pesmi odpora kot prispevka h kulturi slovenskega naroda. Zbor s svojim delovanjem ohranja glasbeno izročilo, ki izvira iz narodnoosvobodilnega boja za svobodo, ter skrbi za varovanje partizanske pesmi kot pomembnega dela slovenske kulturne dediščine.
Vizija
Vizija Partizanskega pevskega zbora je z javnimi nastopi ohranjati pesmi upora in izvirne partizanske pesmi ter jih približati sodobnikom in mlajšim rodovom. S kakovostnim glasbenim ustvarjanjem želi zbor tudi v prihodnje ohranjati pomembno mesto v slovenskem kulturnem prostoru.
Umetniški vodje/dirigenti
Po prenehanju petja vojnih invalidov je zbor dobil današnje ime Partizanski pevski zbor.
Najdaljše obdobje dirigiranja sta zaznamovala:
- Radovan Gobec (1953–1980)
- France Gornik (1992–2017)
Zbor so vodili tudi:
- Karol Pahor
- Pavel Šivic
- Milivoj Šurbek (1980–1985)
- Ciril Cvetko (1985–1990)
- Peter Škerjanec (1990–1992)
- Iztok Kocen (2017–2022)
- Jakob Barbo (2022–2025)
- Alina Kolomiets (od jeseni leta 2025)
Glasbeno spremljavo na harmoniki so skozi leta izvajali Janez Kuhar, Franc Milek, Tone Bukovnik, Peter Bratoš in Branko Sladič.
Do leta 2014 je zbor izvedel več kot 3.000 nastopov, do leta 2024 pa še približno 400 dodatnih, kar skupaj pomeni več kot 3.400 koncertov.
80-letnica zbora
Ob 80-letnici delovanja je zbor izdal jubilejni zbornik, ki predstavlja pregled njegove bogate zgodovine, razvoja in dosežkov.
Decembra 2024 je Neja Štrubelj na Oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru pripravila seminarsko nalogo z naslovom Partizanski pevski zbor skozi čas: Od uporniške pesmi do kulturnega simbola. V nalogi je obširno predstavila zgodovino zbora in s tem počastila njegovo osemdesetletno delovanje. Na tej strani lahko obiskovalci dostopajo tudi do povezave na celotno nalogo.
